Znotraj Rižarne je prostor, v katerem se obiskovalci zadržujejo s posebnim zanimanjem in očitno ganjenostjo: gre za dvorano s 17 celicami majhnih razsežnosti. Dejansko gre za edini prostor, ki je po spomeniški ureditvi, ki jo je v teku sedemdesetih let izvedel arhitekt Romano Boico, ohranil nekdanjo strukturo in opremo ter v precejšnji meri tudi omet.

V tistih celicah so še danes vidni grafiti, ki so jih po zidovih, na stropu in po vratih začrtali ljudje, ki so bili tam zaprti dneve in tedne. V tesnem prostoru tistega zapora, ob zelo slabi svetlobi, v strahu za svojo usodo in večkrat z bolečinami zaradi prestanih mučenj, so uporabili žeblje, drobne svinčnike, lasnice in v nekaterih primerih celo svečni dim, da so za sabo pustili sledove.

Sporočila so izredno kratka: začetnice imena ali celo ime, kraj bivanja, datum prihoda, kakšna kratka fraza ali prošnja; veliko je načinov za označevanje časa z vrstami vzporednih črt v lesu, včasih tudi s številkami dnevov. Nobeden od teh koledarjev ne presega enega meseca v dokaz, da so bila zaporniška bivanja kratka; neka fraza pravi: “Tu sem ostal 35 dni”, morda jo je zapisal nekdo, ki se je vrnil v tisti prostor po vojni. Dejansko mnoga od še berljivih imen se nanašajo na osebe, ki so nato lahko izpričale svoje izkušnje med preizkavami za proces, ki je potekal leta 1976 v Trstu proti nacistom, odgovornim za lager v Rižarni.

Ta imena in znaki, začrtani v letih 1944-1945, je najbrž prvič prepisal maja 1945 neki jugoslovanski partizan na list iz zvezka, ki ga hrani Inštitut za Novejšo zgodovino v Ljubljani, medtem ko zelo podroben seznam grafitov in napisov iz vseh celic, sestavljen v letih ‘70, hranijo v Trstu, pri Deželnem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije Julijske krajine.

Zanikrnost in okrog 70 let, kolikor jih je preteklo od takrat, so izbrisali ali otežavili branje tistih dragocenih sporočil. Vsi ti znaki, ki so nam jih zapustili tisti, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu, so bili v teku poletja 2013 preslikani, preteklega decembra pa so se v celotnem kompleksu celic začela obnovitvena dela, za kar gre priznanje Mestnim muzejem Tržaške občine, ki so pripravili dokumentarno razstavo. Ta bo na ogled do avgusta 2014.