25. April 2021
v RIŽARNI PRI SV. SOBOTI - TRST

Lep pozdrav vsem

25. april je prazničen dan. Dan, ko praznujemo vsedržavni upor, dan ko smo se osvobodili fašističnega jarma in nacistične zasedbe. To je praznični dan, ko se spominjamo žrtvovanja moških in žensk, mladih in manj mladih, ki so znali izbrati težko, nevarno, zahtevno pot, da so se osvobodili nekega režima, fašističnega režima, ki je tlačil in ločeval in ki je povzročil neskončno tragedijo druge svetovne vojne. Fašizem in nacizem, ki se je po njem zgledoval, sta sprožila vojno, povzročila invazije, pustošenja, deportacije, genocide in strahotna klanja.

Temu barbarstvu so se uprli možje in ženske, ki so znali pritegniti v skupni boj vse več ljudi, naveličanih preganjanja, sovraštva in vojne. Eno stran so označevale pravilne ideje, to so bile ideje antifašistov in partizanov, na drugi strani, na strani fašistov in nacistov, pa so bile zgrešene ideje.

Odporništvo je bilo množično dejanje. Med tistimi v partizanskih in kurirskih vrstah, ki so se na najrazličnejše načine uprli nacifašističnemu barbarstvu, so bili komunisti, socialisti, katoličani, azionisti in liberalci. V Trstu, v raznih osvobodilnih odborih, ki so se pojavljali vedno znova, po vsaki nacifašistični uničevalni akciji, večinoma posledici izdaj s strani fašističnih in kolaboracionističnih infiltriranih vohunov, so delovali duhovniki, kot je bil don Marzari, komunisti, kot je bil Frausin, člani Ljudske stranke kot Cividin, italijanske in slovenske narodnosti. V partizanskih edinicah so Italijani in Slovenci sodelovali že leta 1941, povezani z borci Osvobodilne fronte, ki je nastala 26. aprila 1941, neposredno po fašističnem in nacističnem napadu na Jugoslavijo.

Imeli so različne ideje, vendar en sam skupni cilj: osvoboditev izpod zatiralnega in uničevalnega režima, kakršen je bil fašistični režim. 22. aprila sem bil povabljen v Genovo na poimenovanje enega od obratov Ansaldo Energia po Paolu Retiju, tržaškemu inženirju, katoličanu, partizanu in narodnjaku, predstavniku tržaškega osvobodilnega odbora, ki je bil 7. aprila 1945 ustreljen prav tu v Rižarni.

To so bili moški in ženske različnih političnih in verskih pogledov, ki so s svojim bojem in žrtvovanjem ustvarili splet tistih etičnih vrednot, na katerih slonita naša demokratična republika in naša ustava, hčeri osvobodilnega boja: to so mir, enakost, družbena pravičnost, solidarnost, pravica do dela. To so vrednote, ki jih danes postavljajo pod vprašaj tisti, ki spričo zdravstvene, politične, družbene in gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija, izkoriščajo krizo in splošno zmedo, da bi pokazali na zunanje krivce in sovražnike, katerim naprtiti vse krivde, ter ustvarili nove oblike diskriminacije, spodbudili sovraštvo, izločanje in novo politično nasilje.

Zato je treba danes ohranjati spomin na odporništvo, na partizanstvo in na antifašizem kot glavne vrednote našega udejstvovanja, kot korenine ne le naše republike, temveč vse Evrope, da bi se končno rešili te krize.
“Junaki so vsi mladi in lepi”, pravi Guccinijeva pesem in v imaginariju vsakega izmed nas zadobivajo junaki vedno kodificirane podobe: lepi kot sonce, vsi in vse. Kajti, kot smo soncu dolžni hvaležnost za naše življenje, tako smo za našo svobodo dolžni hvaležnost tem moškim in ženskam. In v zahvalo tem moškim in ženskam, ki so postavili korenine naše svobode, smo dolžni gojiti drevo svobode, bratstva, sožitja in miru, da bo raslo vse bolj košato.

Naj živi odporništvo, naj živi osvobodilni boj proti nacifašizmu!

Fabio Vallon