Stoletnica Narodnega doma in boj proti slehernemu nacionalizmu
Vsedržavno združenje partizanov Italije smatra, da je udeležba predsednikov Italijanske republike in Republike Slovenije na slovesnosti ob stoti obletnici požiga Narodnega doma s strani fašističnih škvader 13. julija 1920, dejanje velike vrednosti.
Formalna vrnitev celotne stavbe – dela umetniške vrednosti arhitekta Maxa Fabianija – tržaški slovenski skupnosti pomeni priznanje žrtev organiziranega napada po enem stoletju. S tistim napadom so se začele diskriminacije, preganjanja in nasilja proti pomembnemu delu prebivalstva Trsta in vse Julijske krajine.
Vrnitev predstavlja dejanje legalnosti, v kolikor se legitimnemu lastniku vrača, kar mu je bilo odvzeto s političnim nasiljem. Hkrati potrjuje vrednote republikanske ustave, sloneče na svobodi in na spoštovanju vseh občanov in vseh združenj. Z željo, da bi Narodni dom postal v prihodnje kraj srečevanja skupnosti, jezikov in kultur, se lahko gladko strinjamo vsi, ker to predstavlja neprecenljivo dodatno vrednost za vse mesto in ne le za skupnost slovenskega jezika.
Evropa kot celota potrebuje takšna dejanja razsodnosti, da lahko dokaže, da je presegla nacionalizme, ki je dal povod dvema uničujočima svetovnima vojnama, ter da lahko okrepi sodelovanje med državami ter zagotovi miroljubno prihodnost.
ANPI-VZPI izraža zaskrbljenost, da bi skupna prisotnost obeh predsednikov pri drugih dveh spomenikih v Bazovici, glede na način in ob pomanjkanju ustreznega poglabljanja in razmisleka v krajevni skupnosti v času pred obiskom, lahko ne dosegla cilja dejanskega človeškega usmiljenja za žrtve, kakor tudi ne bi dosegla zavestnega sprejemanja odgovornosti za dejanja, ki jih tista spomenika predstavljata.
ANPI-VZPI meni, da morata dve sosednji državi, ki sta vključeni v Evropsko unijo in slonita na demokratičnih ustavnih določilih, težiti k dejanjem velike simbolične vrednosti, ki jih ne vsiljujejo kontingentni interesi, temveč so določena v popolni avtonomiji in na osnovi ustreznih poglobitvenih postopkov, začenši, v primeru naših krajev, s Poročilom mešane italijansko-slovenske komisije. Pri vsem tem je bistvenega pomena vloga krajevnih uprav, tako glede utrjevanja dialoga in zavestnega spoznavanja preteklosti, kakor tudi zato, da se preprečijo nove delitve in inštrumentalna tolmačenja preteklih dogodkov, ki nas pobliže zadevajo.
Za utrditev miroljubnih in tvornih odnosov med posameznimi državami ter za utrditev miru in lajšanje vojnih ran XX. stoletja, so drugačne evropske osebnosti dokazale pravo moralno moč in politično dostojanstvo izjemne globine, kot nemški kancler Willy Brandt 7. decembra 1970, ko je pokleknil v Varšavi pred spomenik padlim Poljakom, ali kot belgijski kralj Filip, ko se je 20 junija letos opravičil Kongu za grozodejstva iz kolonialnih časov, česar najvišje oblasti Italijanske republike niso nikoli storile.
Italijanske odgovornosti za povzročeno gorje in trpljenje v raznih državah v teku druge svetovne vojne ter med kolonialnimi zasedbami so običajno minimizirane, komaj omenjene in zanikane. Morali pa bi jih poznati in o njih razpravljati in morale bi postati predmet razmišljanja zlasti za mlajše generacije, da bi razumele pomen antifašističnega izvora republiške ustave.
Sopostavljanje svečanosti v Narodnem domu z drugimi svečanostmi ne more in ne sme na noben način zmanjševati vrednosti dejanja, ker bi to lahko odprlo pot novim polemikam, tako v Italiji kot v Sloveniji, tako kot je po želji nacionalizma, ki nasprotuje vsakršni pomiritvi in ker bi bilo v nasprotju z nameni ponedeljkovega srečanja dveh predsednikov v Trstu.
ANPI deželni odbor FJK;
ANPI – VZPI Tržaški pokrajinski odbor ;
ANPI -VZPI Goriški pokrajinski odbor;
ANPI Videmski pokrajinski odbor;
ANPI Pordenonski pokrajinski odbor.
9. julija 2020