Opčine, 15. december 2019
Spominska svečanost ob 78-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu
Govor Patrika Zuliana
Spoštovane Tovarišice, cenjeni Tovariši. Vsi antifašisti!
Ko bi bila naša italijanska ustava povsem udejanjena, ko bi se po njenih določilih ravnala javna uprava na vseh nivojih, od ministerstev do rajonskih svetov, ko bi bili nje predpisi temeljno vodilo vseh treh oblasti, zakonodajne, izvršne in sodne, ko bi bil duh Odporništva in Resistence dejanska in upoštevana prelomnica, to se pravi idejna revolucija pri spremembi državne oblike od monarhije v republiko, ko bi vse to bilo, bi bil ta kraj Park Miru vsaj že leta 1948. Od tiste mrzle zore, od tistega 15. decembra 1941, od takrat dalje, za vsakim nadaljnim pokom, ob vsakem ponovnem žvenketu vročega tulca že spet tovariš umre. Že spet izdihne Viktor, omahne Simon,Ivan zaječi, zgrudi se Pinko, Ivanu se iz srkotovičenih ust ulije curek krvi.... Vsaki ponovni pok znova požene kroglo petim herojem v prsa, tudi včeraj, tudi danes zarana.. Kolikokrat bodo še tovariši umrli, kdaj bo na tem mestu orožje utihnilo, kdaj jim bo spokojno urejen kraj izrazil čuteče spoštovanje, kdaj jim bo končno v zavesti, da niso umrli zaman?
Glejte: storili bi strateško grobo napako, če bi se ob vsakem izzivu revizionizma takoj odzvali in bi vzhičeno skušali postaviti na pravi tir namerno in zverinsko premišljeni, čeprav neroden vendar boleč, izkrivljeni pogled. Rekel bi, da bi bili taki mrzlični odzivi ravno to, kar si od nas revizionisti želijo. Če se bomo opletali ob vsako zablodo posebej, bo poraba energije velika, učinek pa malenkosten kar se izražanja naših, zgodovinske znanosti polnih, splošnih stališč tiče. Veliko boljši bo rezultat, tudi in zlasti pri prodiranju naših pogledov javnemu mnenju v analitični pretres, če iz posameznih dogodkov spletemo splošno tolmačenje okoliščin, dejanj, smotrov skupno grajene zgodovine in tako naposled pokažemo na jasno, razločno in razvidno protislovje, v katerem se revizionizem neizbežno vali. Da bom jasen pri omejenem dogodku: če se leta 2019 dobi organizacija, ki si razlaga obtožbe in sodbe Posebnega Sodišča za zaščito države kakor legitimne in pravnomočne pomeni le in samo, da je omenjena organizacija berez vsakršnega upravičenega dvoma fašistična, za kar sledi, da je na podlagi antifašistične ustave, na podlagi zakona Scelba, na podlagi zakona Mancino naloga republike ta, da tovrstno organizacijo z zakonom razpusti!
Čujte Bobek, Kos, Ivančič, Tomažič, Vadnal. Saj sem prej pretiraval, nikakor ne morem reči, niti misliti ne, da ste umrli zaman. Od časa do časa me malodušje obide po sili razmer, in vendar me tudi misel na vašo pokončnost spravi zopet na noge. Da otipljivo ponazorim iskanje splošnega pri izražanju naših stališč in da poiščem zgodovinske, kulturne, politične vzvode; da obstaja razmik med duhom antifašistične ustave in državnim aparatom je žal danost, ki se je rodila takrat, ko je v imenu državne kontinuitete prišlo do prekinitve preoblikovanja državnih organov v duhu in smislu Resistence in mednarodnega osvobodilnega boja. Šlo je za ravnovesje med nastajajočima blokoma, šlo je za koristiljuben odnos do Jugoslavije, šlo je za strah pred največjo zahodno komunistično stranko, šlo je za višjo skrb pri oblikovanju interesnih sfer. Vendar danes skrbi do obdržanja mednarodnih ravnovesij ni, vsaj ne takih, ki so botrovala izbrisu fašizma in njegove kriminalne zgodovine. Če je zatorej za nekoga prišel čas, da se fašizem rehabilitira, čas je tudi, da vsled doslednosti in sosledja časov vsi mi, VSI MI jasno zahtevamo, da se tako država kakor družba kritično in znanstveno obregnejo ob zgodovino fašizma: naj gre pregled mimo tega kraja preko gmajne v Bazovici do ljubljanske bodeče žice, do Etiopije in afriškega iprita do vsake posamezne življenjske zgodbe preganjanih in usmrčenih italijanskih političnih nasprotnikov. In naj se tako usmerjeni pregled začne vsaj tam, kjer se leta 1918 v takratni Julijski Krajini med italijansko okupacijsko vojaško upravo in obmejnim fašizmom zariše enakost metod in ciljev.
Spoštovane Tovarišice in Tovariši antifašisti!
Naša zahteva po kritičnem pregledu fašizma, fašističnih zločinov in fašistične zgodovine bo uspešna samo, če pri njej skupno nasopimo Italijani in Slovenci v duhu bratstva in enotnosti med narodi!
SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODOM!